Avstrijski in nemški raziskovalci so v nedavni študiji razkrili zapleten biološki odnos med drevesi, podlubniki in glivami, ki bi lahko vodil do novih metod naravnega zatiranja škodljivcev. Ugotovili so, da drevesa v boju proti škodljivim glivam proizvajajo obrambne snovi, ki pa jih lubadarji paradoksalno zaužijejo in izkoristijo za lastno zaščito. Ta mehanizem škodljivcem omogoča večjo odpornost in otežuje tradicionalne metode varstva gozdov. Kljub temu odkritju študija poudarja potencial uporabe specifičnih gliv kot naravnega sovražnika lubadarja. Znanstveniki razvijajo pristope, s katerimi bi glive uporabili za neposreden napad na populacije lubadarjev, ne da bi pri tem škodovali ekosistemu. Gre za pomemben korak k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, saj bi zmanjšanje populacije podlubnikov z naravnimi sredstvi lahko nadomestilo uporabo kemičnih preparatov in hkrati upoštevalo naravne obrambne cikle dreves.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Evropski parlament je potrdil nove predpise, po katerih prepoved vožnje, izrečena v eni državi članici EU, velja v vseh državah EU. Spremembe vključujejo tudi druge novosti na področju vozniških dovoljenj.

Nemčija je obljubila milijardo evrov za novi globalni sklad za zaščito tropskih gozdov (TFFF). Sredstva so namenjena zaščiti deževnih gozdov, ki so ključni za svetovno podnebje.

Evropska unija bo omilila osrednji zakon o varstvu gozdov in ga ponovno preložila. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav EU so se dogovorili o ponovni korekciji načrta, ki je bil prvotno sprejet že leta 2023, kot so sporočile obe strani.